Novorojen mladiček je videti kot majhen, nemočen klobčič. Oči in ušesa ima še zaprte, giblje se s plazenjem, ves njegov svet pa sta toplina in mamino mleko. Zato marsikdo misli, da se v teh prvih dneh ne dogaja nič pomembnega. Resnica je ravno nasprotna.
Pomembno opozorilo: to besedilo je strokovno-informativne narave in ne nadomešča veterinarske obravnave. Vsak pes je individualen. Ob najmanjšem dvomu ali ob znakih bolezni vedno pokličite veterinarja.
Prav v prvih dveh tednih, ko se zdi, da mladiček samo spi in je, se v njegovih možganih dogajajo procesi, ki bodo vplivali na to, kako bo vse življenje prenašal stres.
Kaj je zgodnje nevrološko stimuliranje
V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so v ameriški vojski razvili protokol, ki so ga poimenovali Bio-Sensor, širše pa je znan kot program Super Dog, oziroma zgodnje nevrološko stimuliranje. Namen je bil izboljšati zmogljivost delovnih psov.
Protokol je preprost. Mladičke med tretjim in šestnajstim dnem življenja za nekaj sekund na dan izpostavijo blagim, kratkotrajnim dražljajem. Gre za drobne, nadzorovane spodbude, ki jih mladiček v naravi ne bi doživel prav v tem obdobju.
Bistvo je v času. Prav takrat je nevrološka plastičnost največja, kar pomeni, da se možgani najhitreje oblikujejo in se najlažje učijo, kako se odzvati na svet.
Zakaj to deluje
Zveni protislovno, da bi bil stres koristen. A tu gre za posebno vrsto stresa, tako imenovano hormezo. To pomeni, da zelo blaga in zelo kratka obremenitev telo okrepi, medtem ko dolgotrajna in močna obremenitev škoduje.
Dokumentirane koristi pri psih, ki so bili deležni takega stimuliranja, so opazne. Boljše delovanje srčno-žilnega sistema, večja odpornost na bolezni in, kar je najpomembnejše, boljša odzivnost na stres v odrasli dobi. Taki psi se po stresnem dogodku hitreje umirijo in dlje ostanejo zbrani.
Z drugimi besedami, mladiček se že v prvih dneh nauči, da nelagodje pride in mine, in da se telo lahko vrne v mir. To je dragocena lekcija za vse življenje.
Kako to izgleda pri nas
Iskreni bomo. Pri naših mladičkih ne izvajamo strogega vojaškega protokola po urniku in sekundah. Delamo pa nekaj, kar sledi isti misli.
Vsakega mladička že od prvih dni vsak dan nežno vzamemo v roke. Božamo ga, se ga dotikamo po tačkah, ušesih in trebuščku, ga za trenutek obrnemo v drugačen položaj. To niso vaje, to je vsakodnevna nega z veliko nežnosti.
A prav ta nežni, redni dotik naredi svoje. Mladiček se navadi človeške roke, uči se, da dotik ni nevaren, in njegovo telo dobi drobne, blage spodbude prav v obdobju, ko je najbolj dovzeten.
Zato naši mladički kasneje, ko pridejo na vrsto striženje krempljev, kopanje ali obisk veterinarja, teh stvari ne doživljajo kot napad. Človeška roka je zanje od nekdaj nekaj toplega.
Kaj to pomeni za novega lastnika
Ko mladiček od nas odide v nov dom, s seboj prinese to izkušnjo. Ne pride kot pes, ki se dotika boji, ampak kot pes, ki ga je človeška roka od prvega dne le božala.
Prav zato priporočamo, da s tem nadaljujete. Vsakodnevno nežno prijemanje, dotikanje tačk in ušes, mirno božanje. To ni razvajanje. To je vlaganje v psa, ki bo znal ostati miren, kadar bo to najbolj potreboval.
Literatura in viri
Battaglia CL (2009). Periods of early development and the effects of stimulation and social experiences in the canine. Journal of Veterinary Behavior 4(5):203–210.
Gazzano A, Mariti C, Notari L, Sighieri C, McBride EA (2008). Effects of early gentling and early environment on emotional development of puppies. Applied Animal Behaviour Science 110(3–4):294–304.
Scott JP, Fuller JL (1965). Genetics and the Social Behavior of the Dog. University of Chicago Press.



