Črni terier liže svojo vzrediteljico

Kdor je kdaj opazoval sveže leglo, tega prizora ne pozabi. Mati neutrudno liže drobcene mladičke, ti pa se stiskajo k njej. Pozneje, ko odrastejo, se psi ližejo med seboj — po gobčku, po ušesih, po obrazu. Marsikdo misli, da je to preprosto ljubezen. Resnica je bogatejša: lizanje med psi je jezik, ki ima v leglu in krdelu več pomenov, in vredno jih je razumeti.

Pomembno opozorilo: to besedilo je strokovno-informativne narave in ne nadomešča veterinarske obravnave. Vsak pes je individualen. Ob najmanjšem dvomu ali ob znakih bolezni vedno pokličite veterinarja.

Prvi jezik legla

Za novorojenega mladička je materino lizanje dobesedno vprašanje preživetja. Z lizanjem trebuščka in zadnjice mati spodbudi dihanje, prebavo in izločanje, hkrati pa mladička čisti, greje in pomirja. To ni le nega — je tudi prvo čustveno oblikovanje. Raziskave kažejo, da količina in kakovost materinske nege v prvih tednih vplivata na značaj odraslega psa: Foyer in sodelavci (2016) so pri leglih nemških ovčarjev pokazali, da so mladički skrbnejših mater kot odrasli kazali bolj uravnovešeno vedenje. Skupini Guardini in sodelavcev (2016, 2017) sta podobno potrdili, da materinska nega, med katero je tudi lizanje, oblikuje, kako se mladiček kasneje odziva na nove in stresne položaje.

Za nas vzreditelje to pomeni preprosto: dobra, mirna mati, ki rada liže in neguje, je dragocenost — njen mir se prenaša na celo leglo.

Mladički med seboj in do matere

Ko mladički odprejo oči in začnejo raziskovati, se ližejo tudi med seboj, mater pa ližejo po gobčku. To ni naključje — vedenje so podedovali od volkov, kjer mladiči z lizanjem materinega gobčka prosijo za hrano. Prav iz te davne geste izvira lizanje gobčka in ust, ki ga psi vse življenje usmerjajo v druge pse in v nas. V leglu se mladiček tako uči prvih socialnih pravil: kako pozdraviti, kako pomiriti, kako reči »s teboj sem v miru«.

Lizanje kot pozdrav in vljudnost med odraslimi

Med odraslimi psi lizanje gobčka pogosto ni izraz nadvlade, ampak ravno nasprotno — je vljudna, pomirjujoča gesta. Cafazzo in sodelavci (2010) so pri prostoživečih psih opazili, da mlajši in nižje uvrščeni psi pogosteje ližejo gobček starejšim in višje uvrščenim; to lizanje spada med tako imenovano dejavno podreditev in pomaga ohranjati mir v skupini. Sodobne raziskave pasjih skupin (Bonanni in sodelavci, 2017) kažejo, da razmerja med psi niso toga bitka za oblast, ampak bolj mreža spoštovanja, v kateri mlajši s prijaznimi gestami — tudi z lizanjem — ohranjajo svoje mesto v krdelu.

Lizanje med psi je pogosto socialno lepilo, ne znak spora.

Prav takšen prizor pogosto vidimo tudi pri naših psih, ko se srečata po ločitvi ali ko eden drugega pomirja:

Medsebojno negovanje (allogrooming)

Psi drug drugega ližejo tudi tam, kamor sami ne dosežejo — po ušesih, okoli oči, po obrazu. To medsebojno negovanje krepi vezi in umirja napetost, hkrati pa ima higiensko vlogo. Tu moram biti odkrita: pri psih je to področje slabše raziskano kot pri primatih, zato del razlage temelji na opazovanju in na sorodstvu z volkovi, ne na obsežnih študijah prav pri psih. A vsak, ki ima več psov, prizor dobro pozna — in praviloma je znamenje složnosti.

Kdaj lizanje med psi ni več lepo

Kot vsak jezik ima tudi lizanje svojo senčno stran. Če se en pes neprestano dobrika in liže druge, je to lahko znak, da se v skupini počuti pod pritiskom ali v tesnobi; podrejeni psi so v napetih skupinah pogosto bolj obremenjeni. Pozorni bodimo tudi, kadar lizanje postane obsesivno — pes, ki neprenehoma liže sebe, drugega psa ali celo predmete, nam morda sporoča stisko ali bolezen.

Bécuwe-Bonnet in sodelavci (2012) so pokazali, da se za pretiranim lizanjem pogosto skriva bolezen prebavil. In če pes vztrajno liže določeno mesto na sebi ali na tovarišu, je pod dlako lahko rana, vnetje ali bolečina — lizanje rane pa celjenje upočasnjuje, ne pospešuje. Tako vedenje sodi na pregled k veterinarju, ne v tolmačenje po spletu.

Kaj to pomeni za dom z več psi

Zmerno, sproščeno medsebojno lizanje je zdrav del pasjega sobivanja in ga ni treba prekinjati. Pomirjevalnega lizanja nikoli ne kaznujmo — pes nam z njim govori, da išče mir. Bodimo pa pozorni na spremembe: če se lizanje nenadoma stopnjuje, postane obsesivno ali se usmeri v eno samo mesto, je čas za veterinarja.

Pes ves čas govori. Lizanje med psi je ena njegovih najlepših besed — dokler ostane pozdrav in nega, ne pa klic na pomoč.

O avtoriciPetrischa Robnik, vzrediteljica pri Little Shining Angels. Vzreja črne in čokoladne terierje (črni in čokoladni yorkie) ter Biewer terierje že šest let, pod okriljem Kinološke zveze Slovenije. Po izobrazbi diplomirana medicinska sestra in magistrica zdravstveno-socialnega managementa, doktorska študentka na Fakulteti za organizacijske vede. Znanje o vzreji si je zgradila sama, iz literature in ob pomoči tujih vzrediteljev.

Literatura in viri

Foyer P, Wilsson E, Jensen P (2016). Levels of maternal care in dogs affect adult offspring temperament. Scientific Reports 6:19253.
Guardini G, Mariti C, Bowen J, Fatjó J, Ruzzante N, Martorell A, Sighieri C, Gazzano A (2016). Influence of morning maternal care on the behavioural responses of 8-week-old Beagle puppies to new environmental and social stimuli. Applied Animal Behaviour Science 181:137–144.
Guardini G, Bowen J, Mariti C, Fatjó J, Sighieri C, Gazzano A (2017). Influence of maternal care on behavioural development of domestic dogs living in a home environment. Animals 7(12):93.
Cafazzo S, Valsecchi P, Bonanni R, Natoli E (2010). Dominance in relation to age, sex, and competitive contexts in a group of free-ranging domestic dogs. Behavioral Ecology 21(3):443–455.
Bonanni R, Cafazzo S, Abis A, Barillari E, Valsecchi P, Natoli E (2017). Age-graded dominance hierarchies and social tolerance in packs of free-ranging dogs. Behavioral Ecology 28(4):1004–1020.
Bécuwe-Bonnet V, Bélanger M-C, Frank D, Parent J, Hélie P (2012). Gastrointestinal disorders in dogs with excessive licking of surfaces. Journal of Veterinary Behavior 7(4):194–204.

Opomba: razlaga o medsebojnem negovanju je deloma izkustvena in izpeljana iz vedenja volkov, saj je prav pri psih manj raziskana. Zapisano temelji na sodobnih strokovnih spoznanjih in na izkušnjah naše psarne. Ni nadomestilo za posvet z veterinarjem ali kinologom.

← Nazaj na vse članke