Standardi Biewer terierja: nemški in ameriški v primerjavi

Pri Biewer terierju obstajata dva veljavna standarda, ki nista enaka. Kateri velja za nas, v čem se razlikujeta in kaj to pomeni za razstavljavca v Sloveniji, je vprašanje, na katerega je težko najti jasen odgovor. Ta zapis ga poskuša dati.

Opomba: standardi so avtorsko delo pristojnih organizacij. Tu jih ne prepisujem, ampak povzemam ključne točke s svojo razlago. Povezave do izvirnikov so navedene med viri.

Kateri standard velja kje

Za nas velja nemški standard. Razlog je preprost: Biewer terier izvira iz Nemčije, Mednarodna kinološka zveza FCI pa pasme še ni priznala.

Nemška kinološka zveza VDH je Biewer terierja maja 2024 priznala kot nacionalno pasmo. Skrbništvo je predala Zvezi nemških vzrediteljev malih psov, pasma pa nosi standard številka 990 in je uvrščena v skupino FCI 3, z izrecno oznako, da pri FCI ni priznana. Na nacionalnih in mednarodnih razstavah jo je mogoče predstavljati od 1. maja 2024.

V Združenih državah velja standard, ki ga je oblikoval ameriški pasemski klub in ga je prevzel Ameriški kinološki klub. Zadnja sprememba je bila potrjena februarja 2026 in velja od 30. aprila 2026.

Za slovenskega razstavljavca to pomeni: pes se ocenjuje po nemškem standardu, ameriški pa je koristen za razumevanje, ker je podrobnejši.

Velikost

Tu je razlika najbolj otipljiva.

Nemški standard določa, da višina v vihru ustreza višini križa in meri 21 do 26 centimetrov.

Ameriški standard določa 8 do 10 palcev, kar je približno 20 do 25 centimetrov, in kot resno napako navaja višino nad 11 palci, torej nad približno 28 centimetri.

Razpona sta si blizu, a nemški dopušča nekoliko višje pse. Pes pri 26 centimetrih je po nemškem standardu povsem znotraj meje, po ameriškem pa že nad zaželenim.

Barva glave

Oba standarda se strinjata, da je glava tisto, kar Biewerja opredeljuje.

Nemški standard zahteva barvo glave v odtenkih modre ali črne, zlate ali rjave in bele, po možnosti simetrično. Dovoljena je vsaka kombinacija naštetih barv v uravnoteženi simetriji.

Ameriški standard je izrecnejši: Biewerja opredeljuje razporeditev rjave na glavi. Idealna je črna ali modra, rjava in bela v dobri simetriji. Glava brez rjave je izločitvena napaka. Brada in grlo morata biti bela.

To je pomembna razlika. Ameriški standard psa brez rjave na glavi izloči, nemški pa te določbe ne zapiše tako ostro.

Barva telesa

Tu sta si standarda zelo blizu.

Nemški določa, da je dlaka na hrbtu modra ali črna in bela. Rjave dlake na hrbtu, trebuhu, prsih, nogah in šapah ni; dovoljenih je nekaj rjavih dlak okoli zadnjika. Prsi, trebuh, noge in konica repa so beli. Bela na prsih sega prek vratu do brade, noge morajo biti bele od komolcev in kolen do prstov.

Ameriški standard določa enako razporeditev in dodaja, da je enobarven pes nezaželen ter da je vsaka barva zunaj opisanega tribarvnega vzorca izločitvena napaka.

Če želite eno praktično merilo: bela mora biti na nogah od komolcev navzdol in na konici repa. To je najlažje preveriti in je v obeh standardih enako.

Pigment in oči

Tu je ameriški standard bistveno podrobnejši in strožji.

Zahteva, da so robovi vek, smrček in ustnice popolnoma črni. Nepopoln pigment na teh mestih je resna napaka. Jetrno rjav pigment na vekah ali smrčku je izločitvena napaka.

Oči morajo biti srednje velike, temne in izrazite, šarenica čim temnejša, brez modrih vključkov. Modre oči ali modri vključki v šarenici pomenijo izločitev.

To je za vzreditelja zelo pomembno, ker pomeni, da barva oči in kakovost pigmenta pri Biewerju nista podrobnost, ampak merilo.

Ušesa, rep in hrbtna linija

Oba standarda zahtevata pokončna ušesa. Ameriški dodaja, da so majhna, v obliki črke V, visoko nasajena in poraščena z dlako, razen konic, ki so postrižene. Ušesa, ki ne stojijo pokonci, so resna napaka.

Rep je pri obeh visoko nasajen, bogato poraščen in nošen v loku nad hrbtom.

Hrbtna linija mora biti ravna, višina v vihru enaka višini križa. Ameriški standard kot resno napako navaja dvignjenost spredaj ali zadaj ter usločen ali zaokrožen hrbet.

Dlaka in nega

Dlaka je pri obeh dolga, ravna, svilnata in brez podlanke, razdeljena po sredini hrbta in pada enakomerno na obe strani do tal.

Ameriški standard vsebuje določbo, ki je za razstavljavca ključna: dlaka na glavi mora biti spet v en sam čop, preprosto in z eno pentljo. Pretirano urejanje glave, kakršno je običajno pri nekaterih drugih pasmah, se kaznuje tako strogo, da pomeni izločitev iz tekmovanja.

To je pomembno vedeti, ker se marsikdo trudi z bogatejšo pričesko in s tem psu škoduje namesto koristi.

Značaj

Nemški standard opisuje Biewerja kot inteligentnega, zvestega in izjemno navezanega družinskega psa z veselo, muhasto in otroško naravo, ki je kljub občasni trmi ubogljiv in zvest spremljevalec.

Ameriški standard pravi podobno: inteligenten in zvest, ljubeč in razigran, odličen družabnik in družinski pes.

Pri tej pasmi torej značaj ni postranska opomba, ampak del opisa.

Kako je videti rodovnik

Ker se pri Biewerju pogosto pojavi vprašanje, kako se pasma sploh vpisuje pri nas, je najlažje pokazati kar sam dokument. Spodaj je rodovniško drevo enega naših psov, izdano pri Kinološki zvezi Slovenije.

Osebni podatki so odstranjeni. Prikazano je le rodovniško drevo prednikov.

Vpis poteka v poseben register, kar je posledica tega, da FCI pasme še ni priznala. Drevo pa lepo pokaže, kako mednarodna je vzreja Biewerja: predniki prihajajo iz več držav, kar je pri mladi pasmi nujno za zdrav in raznolik genski bazen.

Kaj to pomeni za razstavljavca pri nas

Pes se pri nas ocenjuje po nemškem standardu, saj FCI pasme še ni priznala in je VDH skrbništvo predal nemški zvezi.

V praksi to pomeni troje. Prvič, višina do 26 centimetrov je sprejemljiva. Drugič, simetrija barv je zaželena, a nemški standard dopušča več kombinacij kot ameriški. Tretjič, sodniki v regiji pogosto uporabljajo merila, ki so bližje ameriškemu standardu, predvsem glede pigmenta in simetrije na hrbtu, ker je ameriški standard podrobnejši.

Zato pri pripravi psa priporočam, da izpolnjuje strožje merilo od obeh. Pes, ki ustreza ameriškemu standardu, bo skoraj zagotovo ustrezal tudi nemškemu. Obratno ne velja vedno.

Zadnja misel

Standard ni seznam napak, ampak opis psa, ki bi ga radi ohranili. Pri Biewerju je ta opis nastal iz nečesa, kar je bilo pri izhodiščni pasmi razglašeno za napako. To se mi zdi vredno zapomniti, kadar kdo pretirava s strogostjo.

Povezani članki

Genetika Biewer terierja: kaj Biewerja naredi Biewerja Zgodovina Biewer terierja: kaj vemo, česa ne in kje se viri motijo Kako se pripravljamo na razstavo: trening, mir in nega dlake